VIRŠTANJ
Virštanj je po vinogradniških gričevnatih pobočjih razloženo naselje, katerega ime se je prvič pojavilo v 13. stoletju.
Središče kraja predstavlja nekdanja viteška in vinska klet Banovina, ob kateri raste 120 let stara vinska trta. To, da ima kraj osrednjo vlogo v celotnem vinorodnem okolišu, potrjuje uveljavljena in priznana znamka vina virštanjčan.
Kraj je baje dobil ime po štirih kamnih, mejnikih gosposke vinorodne posesti, po nemško imenovanih “vier Stein”.
CERKEV SVETEGA FILIPA IN JAKOBA
Pravilno orientirana cerkev stoji na griču v Selah. Sestavljajo jo zvonik, ladja, enako visok prezbiterij in na jugu prizidana pritlična zakristija. Zvonik ima lepo čebulasto streho z leseno laterno. Zvonikove vogale poživljajo lizene, okna ladje in prezbiterija pa baročne, ušesaste obrobe s cofi. Vhodni portal je pazduhastega tipa. Notranjščina je kupolasto obokana. Kupolo v prezbiteriju prekrivajo freske v baročni kompozicijski tradiciji, delo Tomaža Fantonija iz leta 1862.
Med cerkveno opremo sodijo: glavni oltar, izdelan v baročni tradiciji, delo Tomaža Fantonija in mizarja Matija Grobelška iz leta 1862, prižnica iz 19. stoletja – povprečen mizarski izdelek, orgelska omarica, baročni ljudski rezbarski izdelek ter leseni nastavek na severni ladjini steni s kipom Matere Božje iz 17. stoletja.
Na severni ladjini steni je vzidan fragment gotske freske s figuro svetnika, na steni slavoločnega loka pa ostanki renesančne slikarije z motivom vaze z rožami.
Cerkev je v osnovi gotska in se omenja že leta 1545, o čemer pričajo tudi fragmentarno ohranjene freske v notranjščini. Zvonik in prezbiterij so dozidali leta 1826, zakristijo pa ob koncu 19. stoletja.
Cerkev sodi med značilne gotske, v baroku preoblikovane podeželske podružnice. S svojo izpostavljeno lego ustvarja značilen krajinski akcent.
