Sporazum CETA: katere občine z območja ne podpirajo dogovora, ki se mu je uprla Valonija?

V luči (ne)sprejemanja prostotrgovinsko-investicijskega sporazuma s Kanado, ki je znan pod kratico CETA in ki zaradi nasprotovanja belgijske Valonije (trenutno) ni sprejet, je zanimivo pogledati, kako s tem stojimo pri nas.

Naša vlada je sprva napovedovala, da bo imela kar precej pripomb, pa je kasneje vztrajala samo pri eni, čeprav pomembni – vodi, ampak to glede na znana dejstva preprosto ni dovolj.

Pred dvema tednoma je Skupnost občin Slovenije predsedniku vlade Cerarju poslala sveženj pisem županj in županov 108 slovenskih občin, ki zavzemajo 1,2 milijona našega prebivalstva, z zahtevo, da na zasedanju Vlade RS sprejme končno in za vse nadaljnje postopke na nivoju EU zavezujoče uradno stališče do prostotrgovinskega sporazuma med EU in Kanado – CETA, ki se glasi: Slovenija zavrača sporazum CETA.

V nadaljevanju navajamo občine z območja Kozjanskega in Obsotelja, ki NISO podprle pobude (oz. njihovi predstavniki) krovne zveze lokalnih skupnosti, kar je razvidno tudi iz zemljevida:

  • Kozje
  • Podčetrtek
  • Rogaška Slatina
  • Rogatec (niso člani SOS)
  • Šentjurceta-obcine-oktober-2016

Dodajmo, da je Celje na seji mestnega sveta pred časom kot prvo sprejelo izjavo, s katero se je razglasilo za območje brez prostotrgovinskih sporazumov.

Na temo prostotrgovinsko-investicijskih sporazumov je parlamentarna stranka Združena levica vložili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma.

Dejstvo je, da javnost z vsebino sporazuma CETA, ki je po besedah kritikov nekakšen kanadski obvod TTIP, ki ga zahtevajo ZDA. Oba vsebujeta določbe, kot je naddržavno investicijsko sodišče, odpravljanje regulacij, liberalizacijo in privatizacijo javnih storitev, odpiranje vrat gensko spremenjenim organizmom, znižuje prehranske, okoljske, delavske in potrošniške standarde.

Skeptiki še opozarjajo, da tudi ob sprejemu “bolj blagega” sporazuma CETA  ima že sedaj več kot 40.000 podjetij in korporacij iz ZDA  podružnice v Kanadi, zato bodo lahko izkoristile vse določbe sporazuma CETA. Pri tem se sklicujejo na študije, ki dokazujejo, da sporazuma ne bosta imela pozitivnega vpliva na gospodarsko rast, ob primerjavi z negativnimi posledicami pa dvoma ne bi smelo biti.

Zagovorniki sporazuma medtem poudarjajo, da se svet vse bolj globalizira, Evropa pa zaostaja za velikimi globalnimi igralci kot so Kitajska, Rusija in tudi ZDA. Prostotrgovinski sporazum bi odpravil carine med Kanado in Evropsko unijo ter s tem podjetjem iz EU omogočil lažji dostop do kanadskih trgov in obratno.

Poznavalci ocenjujejo, da bi sporazum neposredno koristil predvsem nemškim podjetjem pri preboju na kanadske trge, s tem pa posredno tudi slovenskim, saj je Nemčija naš največji izvozni partner. Potrošniki bi sporazum najbolj neposredno občutili pri spletnem kupovanju proizvodov iz Kanade, za katere ne bi več bilo potrebno plačati carine.

Ob blokadi sporazuma s strani ene izmed pokrajin države članice EU, s čemer v šahu drži vseh preostalih 28 članic  ter okrog pol milijarde ljudi, je kanadska ministrica za trgovino dejala, da če EU ne more podpisati globalnega sporazuma z državo, ki ji je v svetu verjetno najbolj sorodna, s kom ga potem sploh lahko podpiše.

Vir: kozjansko.info