PRISTAVA PRI MESTINJU
Pristava pri Mestinju je gručasto središčno naselje pod razglednim slemenom Svete Eme. Nad sotočjem Sotle in Mestinjščice se dviga baročna cerkev sv. Eme iz 15. stoletja.
Vinogradniška gričevnata pobočja, po katerih so markirane kolesarske poti in pešpoti, se spuščajo do poljedelskih in sadjarskih površin ob robu naselja.
V kraju deluje podružnična Osnovna šola Pristava pri Mestinju. Leta 1999 je kraj dobil dvorano, ki je namenjena zlasti kulturnim in športnim dejavnostim.
CERKEV SVETE EME
Cerkev svete Eme leži na istoimenskem hribu.
Pravilno orientirano božjepotno cerkev sestavljajo prizmatičen zvonik s piramidasto streho, pravokotno ladjo, ožji in nižji tristrano sklenjeni prezbiterij, dve kapeli in na severni strani prezbiterija zakristija.
Zunanjščina je danes brez členitve, cerkveni vogali pa kažejo sledove vogalne poslikave v obliki šivanega roba. Masiven zvonik ima visok pravokoten portal, ki ga tvorita dva toskanska polstebra in močna greda.
Prostorna notranjščina je členjena s plitvimi pilastri, ki nosijo močno, profilirano ogredje. Nad njim se dvigajo banjasti oboki s sosvodnicami in oprogami. Celotno notranjščino krasi močna, dekorativna slikarija iz leta 1901. Glavni oltar je kvalitetno baročno delo dveh rok. Tabernakelj razgibanih baročnih oblik je pripisan baročnemu kiparju Jožefu Straubu, medtem ko je klasicistično urejen oltarni nastavek delo drugega mojstra iz konca 18. stoletja. Jožefu Straubu pripisujejo tudi izdelavo prižnice. Desni stranski oltar je tipičen primer baročnega v prostor razvitega oltarja z močnim, razgibanim ogredjem. Oltarna slika sv. Družine je delo Oswalda Biertia iz 1903 leta. Levi stranski oltar je naredil podobar Andrej Cesar leta 1869 in predstavlja zvesto kopijo baročnega vzornika v nasprotni kapeli. Med opremo je treba omeniti eksperitivno plastiko Križanega iz 18. stoletja.
Sedanja cerkev iz leta 1717 je naslednica starejše, srednjeveške cerkve. Leta 1739 so povišali zvonik, cerkev pa obnovili v letih 1835 in 1927.
Impozantna baročna notranjščina s kvalitetno sočasno cerkveno opremo uvršča cerkev med pomembnejše predstavnice baročne sakralne arhitekture našega območja. Njena izpostavljena lega na vrhu hriba Svete Eme ji daje izrazit vedutni pomen.
CERKEV SVETEGA AREHA
Cerkev stoji orientirana proti severu na hribu nad umetnim Vonarskim jezerom.
Sestavljata jo pravokotna ladja z nadzidanim oktagonalnim zvonikom s čebulasto-laternasto streho in triosminsko zaključeni prezbiterij, ki mu je na severu prizidana pritlična zakristija.
Zunanjščina je členjena s plitvimi lizenami na vogalih in oknih z maltastimi okvirji. V prekladi pravokotno zaključenega vhodnega portala je vklesana letnica 1748.
Tlak je kamnit. Zidana pevska empora počiva na dveh slopih in dveh kapastih obokih. Ladjine stene členijo dva para pilastrov, ki nosijo oproge, med katerimi so plitve češke kape. V prezbiteriju nosijo pilastri profiliraro gredo, nad njo pa se pne križnogrebenast obok s tristranim zaključkom.
Veliki oltar v prezbiteriju je iz srede 18. stoletja, stranska pa sta pozno baročno delo. Zakristijska omara je iz srede 18. stoletja. Zvon ima letnico 1600.
Cerkev, ki je nastala leta 1748, je v celoti enotno grajena in je ena redkih cerkva s celostno podobo iz časa njenega nastanka.
CERKEV SVETE KATARINE
Pravilno orientirana cerkev stoji v dolini Nezbišnice. Cerkev sestavljata ladja s pravokotnim talnim tlorisom in enako širok, a malce nižji pravokotno zaključen prezbiterij, kateremu je na jugu prizidana pritlična zakristija. Nad zahodno fasado stoji strešni stolpič, ki je leta 1886 nadomestil starejšega.
Zunanjščina je poznobaročna z zaobljenimi vogali z visokim talnim zidcem in polkrožnim podvenčnim. Pokončno pravokotna okna so vgrajena v maltastih okvirih z ušesi. Glavni in zakristijski portal imata profilirano gredo. Zadnja stena prezbiterija je konkavno izbočena.
Notranjščina je svetla in visoka. Tlak je kamnit. Zidana pevska empora počiva na dveh slopih in na prečni ladji. Stene ladje členijo trije pari preprostih stenskih sklopov, nosečih tri oproge in dve prečni kapasti kupoli. Slavolok je polkrožno zaključen in sega do višine oboka. Prezbiterij členijo par celih in dva para polovičnih stenskih slopov, ki nosijo bogato profilirane zidce in tri oproge ter dve ozki banjasti traveji s sosvodnicami. V zakristijo vodi profiliran pokončno pravokoten portal z ušesi s preklado in z letnico 1765.
Veliki oltar iz okrog 1900. leta ima sliko sv. Katarine avtorja Osvalda Bietija. Stranska oltarja, posvečena sv. Barbari in Brezmadežni, sta nastala okrog leta 1770.
CERKEV SVETEGA URBANA
Cerkev je orientirana v smeri severozahod – jugovzhod. Stoji na griču Cmurek.
Sestavljata jo zvonik z osemstrano, piramidasto streho in ladja, ki je apsidalno sklenjena. Zunanjščina cerkve je preprosta, členjena je s talnim in paličasto profiliranim strešnim zidcem.
Cerkvena notranjščina je beljena, členijo jo polstropi in greda, nad katero se dvigajo obočne kape z oprogami; cerkev nima poslikave.
Med notranjo opremo sodijo: glavni oltar, izdelan v baročni tradiciji, iz okrog leta 1850, slika papeža Urbana, ki jo je izdelal Matevž Langus leta 1850, ter zgodnje baročna stranska oltarja, pendanta iz začetka 18. stoletja, posvečena Tadeju in Janezu Nepomuku. Prižnica je preprosto, v baročni tradiciji narejeno delo iz okrog leta 1850.
Cerkev se prvič omenja leta 1684. Iz tega časa je ohranjen zvonik, današnja ladja pa je bila postavljena na mesto prvotne okoli leta 1850. Cerkveno zasnovo predstavlja skromnejši primer cerkvene arhitekture, dominantna lokacija pa ji daje izrazito prostorsko veljavo.
CERKEV SVETEGA VIDA
Pravilno orientirana cerkev stoji na hribu Vinarske gore. Cerkev sestavljata zvonik z vlomljeno piramidasto streho in pravokotna ladja, ki ji sledi enako širok in visok prezbiterij s poševnimi ogli, kateremu je na jugu prizidana pritlična zakristija.
Zvonik je členjen s poslikavo: v pritličnih etažah z motivom šahovnice, ki jo sestavljajo ležeči rombi v belo-modri kombinaciji, v zgornjih etažah pa so v belem naslikane lizene s horizontalnimi pasovi. Stene ladje in prezbiterija členijo pilastri, venčni zidci in okna z maltastimi okvirji. Ravne fasadne površine so tonirane svetlo modro. Zakristija je preprosto členjena z naslikanimi lizenami.
Tlak v cerkvi je kamnit. Zvonica je obokana križno. Zidana pevska empora počiva na dveh slopih in ravnem stropu. Stene ladje členijo dva para slopov, ki nosijo oproge in tri češke kape. V prezbiteriju nosijo vogalni pilastri bogato profilirano gredo in kupolast obok s križno položenimi oprogami. V zakristijo, ki ima križni obok, vodi ušesast portal s profilirano preklado z letnico 1732.
Veliki oltar je iz konca 17. stoletja. Stranski oltar, posvečen sv. Luciji, ki je prvotno stal v sedanji podrti kapeli, je iz leta 1691. Prižnica je preprosto baročno delo iz prve polovice 18. stoletja, orgelska omara je datirana z letom 1740. Zvonik, ladja in prezbiterij so bili pozidani leta 1619, sedaj podrta kapela leta 1690, zakristija pa leta 1732. Cerkev je primer preproste podružnične cerkve.
