POLJE OB SOTLI
Polje ob Sotli je gručasta vas ob potoku Buči. Ob robu vasi se proti obcestni vasici Sedlarjevo širijo poljedelske nižine, nad naseljem proti Bučam pa vinogradniška gričevja.
Sredi vasi stoji lepo obnovljena župnijska cerkev sv. Miklavža, ki se prvič omenja v 16. stoletju.
CERKEV SVETEGA MIKLAVŽA
Pravilno orientirana cerkev leži sredi naselja v Polju ob Sotli.
Sestavljajo jo masiven zvonik, pravokotna ladja s prizidanima nižjima tristranima sklenjenima kapelama, enako visok in širok tristrano sklenjen prezbiterij ter na njegovi severni strani nadstropja zakristija, ki je združena s kapelo pod isto streho. Streha zvonika je čebulasto-laternasta z neogotskim zaključkom. Zunanjščina cerkve je neoromanska z elementi neogotike na zvoniku. Ladja in prezbiterij ustvarjata enoten notranji prostor, členjen s pilastri, ki nosijo banjo s sosvodnicami. Med levo kapelo in prezbiterijem je veža, nad njo pa velik oratorij, ki se odpira s širokimi loki v kapelo in prezbiterij. Takšna zasnova prostorov ustvarja nenavaden cerkveni ambient.
Vso notranjščino krasi dekorativa, delo neogotska slikarija A. Pavliča iz leta 1900. Mojster Pavlič iz Buč je izdelal tudi vse tri neogotske oltarje. Prižnica je baročno delo rezbarja Antona Mersija iz Rogatca iz l. 1795. Orgle so neogotske, klopi pa izdelane v poznobaročni tradiciji leta 1877, kot pove letnica na prednji klopi.
Cerkev se prvič omenja leta 1545 kot podružnica Sv. Petra. Skozi stoletja je doživela številne prezidave, ki so bistveno spremenile prvotno podobo.
Kapela sv. Rozalije je iz leta 1691, kapela sv. Barbare pa iz obdobja 1750 – 1760. Leta 1745 je bila obokana ladja, zvonik je bil pozidan leta 1866. Leta 1881 so celotno cerkev dvignili za 5 metrov in pozidali oratorij. Delo je opravil Valentin Scagneti iz Vidma. V tistem času je cerkev dobila današnjo neogotsko opremo.
Številni gradbeni posegi so bili v škodo organski rasti v osnovi srednjeveške arhitekture, ker so ji okrnili tradicionalen tlorisni koncept in celovitost ter s tem tudi kvaliteto.
